Medtem ko imamo za naše konje različne namene in potrebe, jih ohranjamo pri življenju tudi z njihovo obsežno vzrejo in zaščito. Razlog za to je, da so konji sami po sebi zelo krhka bitja in v naravi težko preživijo.
Če jih ne bi človek uporabljal za sprehajanje ali bojevanje ter jih skrbno negoval in hranil, bi že zdavnaj izumrle.
Konji imajo številne pomanjkljivosti, na primer, da so pretanki in krhki v strukturi okončin in da so preveč obsedeni s hitrostjo na račun drugih vidikov. Ko je ena okončina poškodovana, teža na telesu bolj obremeni druge okončine, kar povzroči hitro poslabšanje stanja. Zlomljena noga pomeni gotovo smrt.
Čeprav se prehranjuje s travo, ga parkljarji zatirajo, ker nima sposobnosti žvečenja hrane. Tudi konji so se v zadnjih letih borili, tako kot najmočnejši afriški nosorog, ki je zdaj ogrožen. Severnoameriški konji so bili še na slabšem, saj so izginili, preden so jih domorodci udomačili.
Morda se bo kdo spraševal, pri hitrosti konj, brez naravnih sovražnikov, brez pritiska na preživetje, travniki so povsod zelena trava, zakaj so ogroženi?
Čeprav imajo rastlinojedi konji veliko trave, njihova učinkovitost pretvorbe energije ni visoka, večino časa iščejo hrano in ne žvečijo trave, zato je njihova hitrost prehranjevanja veliko počasnejša. Če se vreme preveč spremeni ali če je zima prehladna, bodo stradali ali zmrznili do smrti.